# started 2012-07-24T18:48:55Z "\u0160tev\u00EDlo je matemati\u010Dni pojem, s katerim opisujemo mno\u017Eino. V vsakdanji rabi so najbolj znana naravna \u0161tevila {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ... }, s katerimi \u0161tejemo. Skupnost vseh naravnih \u0161tevil dolo\u010Da mno\u017Eico, ki jo obi\u010Dajno ozna\u010Dujemo z N. \u010Ce k tej mno\u017Eici pridru\u017Eimo \u0161e negativna \u0161tevila in \u0161tevilo ni\u010D, dobimo mno\u017Eico celih \u0161tevil Z. Koli\u010Dniki celih \u0161tevil so racionalna \u0161tevila ali ulomki, katerih mno\u017Eico ozna\u010Dimo s Q."@sl . "Nar\u00E1vno \u0161tev\u00EDlo je katerokoli \u0161tevilo iz neskon\u010Dne mno\u017Eice pozitivnih celih \u0161tevil {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ...}. Naravno \u0161tevilo slu\u017Ei za mero kon\u010Dnih mno\u017Eic. Z naravnimi \u0161tevili \u0161tejemo ali pa razvr\u0161\u010Damo. Ozna\u010Dujemo jih z N ali z . Na nekaterih podro\u010Djih matematike v\u010Dasih privzamemo, da je tudi 0 naravno \u0161tevilo. Tak\u0161ni mno\u017Eici re\u010Demo\u00A0\u00BBmno\u017Eica naravnih \u0161tevil z ni\u010D\u00AB\u00A0in jo ozna\u010Dimo z ."@sl . "Sojuz 1 (rusko \u0421\u043E\u044E\u0437-1, Zveza 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz. V kro\u017Enico okoli Zemlje so ga izstrelili 23. aprila 1967 in je ponesel edinega kozmonavta polkovnika Vladimirja Mihajlovi\u010Da Komarova, ki je pri povratku in pristanku na Zemlji umrl. Prvotno bi morali izstreliti plovilo \u017Ee januarja tega leta, vzroki prelo\u017Eitve pa niso znani. V plovilu so bili \u017Ee trije sede\u017Ei."@sl . "Mn\u00F3\u017Eica je v matematiki skupina odmi\u0161ljenih (abstraktnih) ali stvarnih (konkretnih) re\u010Di. Te re\u010Di imenujemo elementi in jih med seboj lo\u010Dimo (razlikujemo - tj. dva elementa med sabo ne moreta biti enaka). Medsebojne odnose, strukture in medsebojne preslikave mno\u017Eic preu\u010Duje teorija mno\u017Eic. Glavni pojem teorije mno\u017Eic je pripadnost. Element x lahko pripada mno\u017Eici M ali pa tudi ne . Mno\u017Eico, ki ji ne pripada noben element imenujemo prazna mno\u017Eica. Vse druge mno\u017Eice vsebujejo vsaj po en element."@sl . "Slov\u00E9n\u0161\u010Dina je ju\u017Enoslovanski jezik z okoli 2,2 milijonoma govorcev po svetu, od katerih jih ve\u010Dina \u017Eivi v Sloveniji. Je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je \u0161e ohranil dvojino. Glede na \u0161tevilo govorcev ima veliko \u0161tevilo nare\u010Dij. Za zapisovanje sloven\u0161\u010Dine se uporablja gajica."@sl . "2001 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na ponedeljek. Po uradni interpretaciji gregorijanskega koledarja je 2001 prvo leto v 21. stoletju in 3. tiso\u010Dletju, vendar ve\u010Dina ljudi smatra, da je to leto 2000."@sl . "2000 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na soboto. Leto je bilo progla\u0161eno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike."@sl . "2002 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na torek. \u0160tevilka leta je palindrom; pred tem je imelo palindromno \u0161tevilko leto 1991, naslednje tako leto bo 2112. Bilo je progla\u0161eno za leto ekoturizma in gora."@sl . "2003 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na sredo. Leto je bilo progla\u0161eno za Mednarodno leto sladke vode."@sl . "Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta. Za razli\u010Dne razporeditve zgodovinskih dogodkov glej \u0161e zgodovina. Za \u0161e zgodnej\u0161a obdobja glej geolo\u0161ka zgodovina, evolucijska zgodovina, pleistocen in paleolitik. 10. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 9. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 8. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 7. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 6. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 5. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 4. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 3. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 30. stoletje pr. n. \u0161t. 29. stoletje pr. n. \u0161t. 28. stoletje pr. n. \u0161t. 27."@sl . "Wikipedija [vikiped\u00EDja vikiped\u00EDja] je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotiso\u010Dev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske \u010Dlanke v 282 razli\u010Dnih jezikih in njihovih razli\u010Dicah, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedi\u010Dne teme, obenem pa slu\u017Ei tudi kot almanah in zbornik."@sl . "D\u017Eafar Ben Mohamed ben al-Balhi Abala\u010Di Abu Ma\u0161ar, arabski astronom in filozof, * 787, Balh, Afganistan, \u2020 april 886, Wasit, Irak."@sl . "Adelard iz Batha (Adelhard, Aethelhard, Alard, Abelard), angle\u0161ki u\u010Denjak in prevajalec, * okoli 1080, Bath pri Bristolu, Anglija, \u2020 okoli 1150. Leta 1126 je iz arab\u0161\u010Dine v latin\u0161\u010Dino prevedel al-Hvarizmijeve astronomske tabele (zij). Postale so osnova za druga dela. Te arabske astronomske tabele so zamenjale vse prej\u0161nje gr\u0161ke in indijske tabele. Uporabljati so jih za\u010Deli tudi na Kitajskem."@sl . "Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko \u0627\u0628\u0648\u0627\u0644\u0648\u0641\u0627 \u0645\u062D\u0645\u062F \u0628\u0648\u0698\u06AF\u0627\u0646\u06CC), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan,, \u2020 1. julij 998, Bagdad, Irak."@sl . "Aleksander Mihajlovi\u010D Ljapunov [aleks\u00E1nder mih\u00E1jlovi\u010D ljap\u00FAnov] (rusko \u0410\u043B\u0435\u043A\u0441\u0430\u0301\u043D\u0434\u0440 \u041C\u0438\u0445\u0430\u0301\u0439\u043B\u043E\u0432\u0438\u0447 \u041B\u044F\u043F\u0443\u043D\u043E\u0301\u0432), ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij, \u2020 3. november 1918, Odesa, RSFSR."@sl . "Albert Einstein [\u00E1lbert \u00E1jn\u0161tajn], \u0161vicarsko-ameri\u0161ki fizik in matematik nem\u0161kega rodu, * 14. marec 1879, Ulm, W\u00FCrttemberg,