# started 2012-07-24T19:20:27Z "Števílo je matematični pojem, s katerim opisujemo množino. V vsakdanji rabi so najbolj znana naravna števila {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ... }, s katerimi štejemo. Skupnost vseh naravnih števil določa množico, ki jo običajno označujemo z N. Če k tej množici pridružimo še negativna števila in število nič, dobimo množico celih števil Z. Količniki celih števil so racionalna števila ali ulomki, katerih množico označimo s Q. Če vključimo še vse neskončne in neponavljajoče decimalne zapise števil, dobimo realna števila R. Tista realna števila, ki niso racionalna, so iracionalna. Realna števila lahko naprej razširimo še na kompleksna števila C, s katerimi lahko rešimo vse algebrske enačbe. Vse rešitve algebrskih enačb, katerih koeficienti so kompleksna števila, so spet kompleksna števila. Vsaka omenjena množica je podmnožica naslednje: Števila moramo ločiti od številk, ki so posebni znaki za predstavitev števil. Zapis števil kot niz števk obravnavajo številski sestavi."@sl . "Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ...}. Naravno število služi za mero končnih množic. Z naravnimi števili štejemo ali pa razvrščamo. Označujemo jih z N ali z . Na nekaterih področjih matematike včasih privzamemo, da je tudi 0 naravno število. Takšni množici rečemo »množica naravnih števil z nič« in jo označimo z . Kadar je množica naravnih števil definirana na ta način, označujejo množico naravnih števil brez 0 tudi ."@sl . "Sojuz 1 (rusko Союз-1, Zveza 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz. V krožnico okoli Zemlje so ga izstrelili 23. aprila 1967 in je ponesel edinega kozmonavta polkovnika Vladimirja Mihajloviča Komarova, ki je pri povratku in pristanku na Zemlji umrl. Prvotno bi morali izstreliti plovilo že januarja tega leta, vzroki preložitve pa niso znani. V plovilu so bili že trije sedeži. Za naslednji dan so izvirno načrtovali izstrelitev v krožnico še drugega plovila Sojuz 2, ki bi poneslo tri kozmonavte, Bikovskega, Krunova in Jelisejeva. Dva od njih bi se v prostem vesoljskem prostoru sprehodila do Sojuza 1. Kmalu po vzletu Sojuza 1 so se že začele težave, ko se eno od kril sončnih plošč ni razprostrlo zaradi okvare pirotehničnih nabojev, ki sprostijo vzmeti za odpiranje. Tudi brcanje Komarova pri tem ni pomagalo. To je povzročilo pomanjkanje električne energije na sestavih vesoljskega plovila za polovico. Odpovedalo je tudi vodenje plovila zaradi težav sprejemnikov usmerjenosti. Najprej so z drugo posadko Sojuza 2 nameravali popraviti sončno ploščo na Sojuzu 1, vendar je močan dež v Bajkonurju onemogočil izstrelitev tako, da je bil Sojuz 1 neusmerjen kmalu potem, ko se je že vtiril v krožnico nad Sovjetsko zvezo. Glavno padalo se na višini 7 km ni odprlo zaradi napak v tipalniku pritiska. Padalo bi moralo zmanjšati hitrost plovila na tej višini 200 m/s. Tudi ročno razvito nadomestno padalo se je zapletlo z zaviralnim in tako je plovilo padlo na Zemljo skoraj brez zaviranja. Komarov je pri trku umrl. Kasnejši pregled Sujuza 2 je pokazal enake težave s padalom, ki bi lahko pogubilo vse štiri kozmonavte, če bi res izvedli načrtovano iztrelitev. Izvirna poleta Sojuza 1 in Sojuza 2 sta potem opravila Sojuz 4 in Sojuz 5. Nadomestni kozmonavt odprave je bil Jurij Aleksejevič Gagarin. Nekateri viri trdijo, da so Sojuz 1 prisilili k izstrelitvi še preden so ga pripravili zaradi propagandnih razlogov. Nesreča je odložila izstrelitvi Sojuza 2 in Sojuza 3 do 25. oktobra 1968. Ta osemnajstmesečna zakasnitev je navsezadnje tudi pokopala sovjetske načrte za pristanek njihovega kozmonavta na Luni, kar je bil eden od glavnih vodil pri tedanji vesoljski tekmi med velesilama."@sl . "Mnóžica je v matematiki skupina odmišljenih (abstraktnih) ali stvarnih (konkretnih) reči. Te reči imenujemo elementi in jih med seboj ločimo (razlikujemo - tj. dva elementa med sabo ne moreta biti enaka). Medsebojne odnose, strukture in medsebojne preslikave množic preučuje teorija množic. Glavni pojem teorije množic je pripadnost. Element x lahko pripada množici M ali pa tudi ne . Množico, ki ji ne pripada noben element imenujemo prazna množica. Vse druge množice vsebujejo vsaj po en element. Množico vseh elementov, o katerih je smiselno govoriti, imenujemo univerzalna množica."@sl . "Slovénščina je južnoslovanski jezik z okoli 2,2 milijonoma govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je še ohranil dvojino. Glede na število govorcev ima veliko število narečij. Za zapisovanje slovenščine se uporablja gajica."@sl . "2001 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek. Po uradni interpretaciji gregorijanskega koledarja je 2001 prvo leto v 21. stoletju in 3. tisočletju, vendar večina ljudi smatra, da je to leto 2000."@sl . "2000 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike."@sl . "2002 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek. Številka leta je palindrom; pred tem je imelo palindromno številko leto 1991, naslednje tako leto bo 2112. Bilo je proglašeno za leto ekoturizma in gora."@sl . "2003 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Leto je bilo proglašeno za Mednarodno leto sladke vode."@sl . "Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta. Za različne razporeditve zgodovinskih dogodkov glej še zgodovina. Za še zgodnejša obdobja glej geološka zgodovina, evolucijska zgodovina, pleistocen in paleolitik. 10. tisočletje pr. n. št. 9. tisočletje pr. n. št. 8. tisočletje pr. n. št. 7. tisočletje pr. n. št. 6. tisočletje pr. n. št. 5. tisočletje pr. n. št. 4. tisočletje pr. n. št. 3. tisočletje pr. n. št. 30. stoletje pr. n. št. 29. stoletje pr. n. št. 28. stoletje pr. n. št. 27. stoletje pr. n. št. 26. stoletje pr. n. št. 25. stoletje pr. n. št. 24. stoletje pr. n. št. 23. stoletje pr. n. št. 22. stoletje pr. n. št. 21. stoletje pr. n. št. 2. tisočletje pr. n. št. 20. stoletje pr. n. št. 19. stoletje pr. n. št. 18. stoletje pr. n. št. 17. stoletje pr. n. št. 16. stoletje pr. n. št. 15. stoletje pr. n. št. 14. stoletje pr. n. št. 13. stoletje pr. n. št. 12. stoletje pr. n. št. 11. stoletje pr. n. št. 1. tisočletje pr. n. št. 10. stoletje pr. n. št. 9. stoletje pr. n. št. 8. stoletje pr. n. št. 7. stoletje pr. n. št. 6. stoletje pr. n. št. 5. stoletje pr. n. št. 4. stoletje pr. n. št. 3. stoletje pr. n. št. 2. stoletje pr. n. št. 1. stoletje pr. n. št. 1. tisočletje 1. stoletje 2. stoletje 3. stoletje 4. stoletje 5. stoletje 6. stoletje 7. stoletje 8. stoletje 9. stoletje 10. stoletje 2. tisočletje 11. stoletje 12. stoletje 13. stoletje 14. stoletje 15. stoletje 16. stoletje 17. stoletje 18. stoletje 19. stoletje 20. stoletje 3. tisočletje 21. stoletje 201. desetletje 202. desetletje 203. desetletje 22. stoletje 23. stoletje 24. stoletje 25. stoletje 26. stoletje 27. stoletje 28. stoletje 29. stoletje"@sl . "Wikipedij