# started 2012-07-24T18:46:48Z "\u0160tev\u00EDlo je matemati\u010Dni pojem, s katerim opisujemo mno\u017Eino. V vsakdanji rabi so najbolj znana naravna \u0161tevila {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ... }, s katerimi \u0161tejemo. Skupnost vseh naravnih \u0161tevil dolo\u010Da mno\u017Eico, ki jo obi\u010Dajno ozna\u010Dujemo z N. \u010Ce k tej mno\u017Eici pridru\u017Eimo \u0161e negativna \u0161tevila in \u0161tevilo ni\u010D, dobimo mno\u017Eico celih \u0161tevil Z. Koli\u010Dniki celih \u0161tevil so racionalna \u0161tevila ali ulomki, katerih mno\u017Eico ozna\u010Dimo s Q. \u010Ce vklju\u010Dimo \u0161e vse neskon\u010Dne in neponavljajo\u010De decimalne zapise \u0161tevil, dobimo realna \u0161tevila R. Tista realna \u0161tevila, ki niso racionalna, so iracionalna. Realna \u0161tevila lahko naprej raz\u0161irimo \u0161e na kompleksna \u0161tevila C, s katerimi lahko re\u0161imo vse algebrske ena\u010Dbe. Vse re\u0161itve algebrskih ena\u010Db, katerih koeficienti so kompleksna \u0161tevila, so spet kompleksna \u0161tevila. Vsaka omenjena mno\u017Eica je podmno\u017Eica naslednje: \u0160tevila moramo lo\u010Diti od \u0161tevilk, ki so posebni znaki za predstavitev \u0161tevil. Zapis \u0161tevil kot niz \u0161tevk obravnavajo \u0161tevilski sestavi."@sl . "Nar\u00E1vno \u0161tev\u00EDlo je katerokoli \u0161tevilo iz neskon\u010Dne mno\u017Eice pozitivnih celih \u0161tevil {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, ...}. Naravno \u0161tevilo slu\u017Ei za mero kon\u010Dnih mno\u017Eic. Z naravnimi \u0161tevili \u0161tejemo ali pa razvr\u0161\u010Damo. Ozna\u010Dujemo jih z N ali z . Na nekaterih podro\u010Djih matematike v\u010Dasih privzamemo, da je tudi 0 naravno \u0161tevilo. Tak\u0161ni mno\u017Eici re\u010Demo\u00A0\u00BBmno\u017Eica naravnih \u0161tevil z ni\u010D\u00AB\u00A0in jo ozna\u010Dimo z . Kadar je mno\u017Eica naravnih \u0161tevil definirana na ta na\u010Din, ozna\u010Dujejo mno\u017Eico naravnih \u0161tevil brez 0 tudi ."@sl . "Sojuz 1 (rusko \u0421\u043E\u044E\u0437-1, Zveza 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Sojuz. V kro\u017Enico okoli Zemlje so ga izstrelili 23. aprila 1967 in je ponesel edinega kozmonavta polkovnika Vladimirja Mihajlovi\u010Da Komarova, ki je pri povratku in pristanku na Zemlji umrl. Prvotno bi morali izstreliti plovilo \u017Ee januarja tega leta, vzroki prelo\u017Eitve pa niso znani. V plovilu so bili \u017Ee trije sede\u017Ei. Za naslednji dan so izvirno na\u010Drtovali izstrelitev v kro\u017Enico \u0161e drugega plovila Sojuz 2, ki bi poneslo tri kozmonavte, Bikovskega, Krunova in Jelisejeva. Dva od njih bi se v prostem vesoljskem prostoru sprehodila do Sojuza 1. Kmalu po vzletu Sojuza 1 so se \u017Ee za\u010Dele te\u017Eave, ko se eno od kril son\u010Dnih plo\u0161\u010D ni razprostrlo zaradi okvare pirotehni\u010Dnih nabojev, ki sprostijo vzmeti za odpiranje. Tudi brcanje Komarova pri tem ni pomagalo. To je povzro\u010Dilo pomanjkanje elektri\u010Dne energije na sestavih vesoljskega plovila za polovico. Odpovedalo je tudi vodenje plovila zaradi te\u017Eav sprejemnikov usmerjenosti. Najprej so z drugo posadko Sojuza 2 nameravali popraviti son\u010Dno plo\u0161\u010Do na Sojuzu 1, vendar je mo\u010Dan de\u017E v Bajkonurju onemogo\u010Dil izstrelitev tako, da je bil Sojuz 1 neusmerjen kmalu potem, ko se je \u017Ee vtiril v kro\u017Enico nad Sovjetsko zvezo. Glavno padalo se na vi\u0161ini 7 km ni odprlo zaradi napak v tipalniku pritiska. Padalo bi moralo zmanj\u0161ati hitrost plovila na tej vi\u0161ini 200 m/s. Tudi ro\u010Dno razvito nadomestno padalo se je zapletlo z zaviralnim in tako je plovilo padlo na Zemljo skoraj brez zaviranja. Komarov je pri trku umrl. Kasnej\u0161i pregled Sujuza 2 je pokazal enake te\u017Eave s padalom, ki bi lahko pogubilo vse \u0161tiri kozmonavte, \u010De bi res izvedli na\u010Drtovano iztrelitev. Izvirna poleta Sojuza 1 in Sojuza 2 sta potem opravila Sojuz 4 in Sojuz 5. Nadomestni kozmonavt odprave je bil Jurij Aleksejevi\u010D Gagarin. Nekateri viri trdijo, da so Sojuz 1 prisilili k izstrelitvi \u0161e preden so ga pripravili zaradi propagandnih razlogov. Nesre\u010Da je odlo\u017Eila izstrelitvi Sojuza 2 in Sojuza 3 do 25. oktobra 1968. Ta osemnajstmese\u010Dna zakasnitev je navsezadnje tudi pokopala sovjetske na\u010Drte za pristanek njihovega kozmonavta na Luni, kar je bil eden od glavnih vodil pri tedanji vesoljski tekmi med velesilama."@sl . "Mn\u00F3\u017Eica je v matematiki skupina odmi\u0161ljenih (abstraktnih) ali stvarnih (konkretnih) re\u010Di. Te re\u010Di imenujemo elementi in jih med seboj lo\u010Dimo (razlikujemo - tj. dva elementa med sabo ne moreta biti enaka). Medsebojne odnose, strukture in medsebojne preslikave mno\u017Eic preu\u010Duje teorija mno\u017Eic. Glavni pojem teorije mno\u017Eic je pripadnost. Element x lahko pripada mno\u017Eici M ali pa tudi ne . Mno\u017Eico, ki ji ne pripada noben element imenujemo prazna mno\u017Eica. Vse druge mno\u017Eice vsebujejo vsaj po en element. Mno\u017Eico vseh elementov, o katerih je smiselno govoriti, imenujemo univerzalna mno\u017Eica."@sl . "Slov\u00E9n\u0161\u010Dina je ju\u017Enoslovanski jezik z okoli 2,2 milijonoma govorcev po svetu, od katerih jih ve\u010Dina \u017Eivi v Sloveniji. Je eden redkih indoevropskih jezikov, ki je \u0161e ohranil dvojino. Glede na \u0161tevilo govorcev ima veliko \u0161tevilo nare\u010Dij. Za zapisovanje sloven\u0161\u010Dine se uporablja gajica."@sl . "2001 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na ponedeljek. Po uradni interpretaciji gregorijanskega koledarja je 2001 prvo leto v 21. stoletju in 3. tiso\u010Dletju, vendar ve\u010Dina ljudi smatra, da je to leto 2000."@sl . "2000 je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na soboto. Leto je bilo progla\u0161eno za Mednarodno leto za kulturo miru in Mednarodno leto matematike."@sl . "2002 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na torek. \u0160tevilka leta je palindrom; pred tem je imelo palindromno \u0161tevilko leto 1991, naslednje tako leto bo 2112. Bilo je progla\u0161eno za leto ekoturizma in gora."@sl . "2003 je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju za\u010Delo na sredo. Leto je bilo progla\u0161eno za Mednarodno leto sladke vode."@sl . "Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta. Za razli\u010Dne razporeditve zgodovinskih dogodkov glej \u0161e zgodovina. Za \u0161e zgodnej\u0161a obdobja glej geolo\u0161ka zgodovina, evolucijska zgodovina, pleistocen in paleolitik. 10. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 9. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 8. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 7. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 6. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 5. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 4. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 3. tiso\u010Dletje pr. n. \u0161t. 30. stoletje pr. n. \u0161t. 29. stoletje pr. n. \u0161t. 28. stoletje pr